Moj ati je bil zdravnik v koprski porodnišnici. Tam je preživel večino svojega časa. Pravijo, da sem mu rekla: »Ati, pa pridi še kaj na obisk.«
Najlepši spomin na koprsko bolnico sega v šestdeseta leta, ko so priredili novoletni sprejem za otroke uslužbencev. Po širokih položnih kamnitih stopnicah si se vzpel v dvorano v nadstropju. Dvorano je krasila novoletna jelka, ki je segala od stropa do tal. Bogato je bila okrašena s samimi dobrotami za pojest: različnimi bomboni, okraski iz sladkorne pene, čokoladicami »životinjsko carstvo«. Ne vem, če smo karkoli od tega smeli poskušati, ampak omenjena čokoladica je do danes ostala moja najljubša.
Andreja Ogrin

Naša stara Gospa Porodnišnica je ponos in razpoznavni znak Kopra. Prostor za obiske je bil pred porodnišnico. Del posebnosti samostana je bil tudi zidek. Na zidku je sedel oče, mama pa je skozi okno v 2. nadstropju ponosno pokazala dojenčka. Kaj vse je zidek slišal in videl?
V stari porodnišnici sem rodila oba sinova. Roka 1987, Jureta pa 1990. Življenje gre naprej, spomini postanejo večni.

V porodnisnice sem se rodila 1964 leta. Ker sem obiskovala zdravstveno šolo sem opravljala prakticne vaje na otroskem oddelku in porodnisnici. 1983 sem se zaposlila v porodnisnici, na kar sem zelo ponosna, saj sem v teh prostorih doživela veliko lepih trenutkov z mamicami in seveda z enkratnim kolektivom. Bili so tudi manj lepi dogodki, ki so tudi del zivljenja.
Rodila sem dva otroka, obiskov ni bilo, svojci so klicali pod oknom in vseeno smo se vse zmenili.


1997 se je porodnisnica preselila v SB Izola, spomini na delo in prostore v Kopru so mi ostali v lepem spominu, čeprav so bili pogoji dela tezki ( ni bilo dvigala, ni bilo vseh podpornih služb).
Veseli me, da se samostan prenavlja in da bo ponovno v namen mestu in ljudem, ki tu zivijo.
Mirjana

Septembra 1980 se je tam rodila sestrična Mojca. Spominjam se “obiska”, pogovora z njeno mamo Jano skozi okno in prizora, ko sem takrat malo Mojco prvič videl. Od spodaj, skozi okno.

V porodnišnici Koper sem leta 1989 rodila hcerko Anjo…Spominjam se dolgih sprehodov in hoje po starih stopnicah,da bi hitreje rodila,saj sem bila 9 dni cez predviden rok.Poroda pa se nerada spominjam,ker sem v porodni preživela vse 3 izmene zdravnikov in se fajn namatrala.Seveda je bilo vse hudo pozabljeno,ko sem po 14 urah dobila v roke moj zaklad…