V stari porodnišnici/bolnišnici sem opravljala obvezno prakso, sem hodila na zdravstveno šolo v Piran. Tam sem spoznala tudi babice in kasneje, ko sem se zaposlila v SBI sem z njimi tudi sodelovala.

Aah – moji spomini na staro porodnisnico so kar malo mesani.

Ponavadi prevlada spomin na moje veselje in veselje cele druzine , ko sem odsla s sinom po destih dnevih koncno domov.

Ne morem pa pozabiti , kako sem prvic v zgodnji nosecnosti v tisti stari in umazani kopalnici bruhala , kako so me pustili samo v stari porodniski sobi , kako zelo zalostno sem bila , ko mi svojega novorojencka niso pustili imeti pri sebi ,…

O tem do sedaj nisem veliko govorila , ker se o tem pac ni govorilo ,
a zdaj , po celih 34 letih , ko se je nepricakovano ponudila prilika – so spomini in tista stara bolecina kar izbruhnili na dan.

Kot mlada zdravnica , sem verjetno zelo uspesno v sebi zatajila tisto mlado prestraseno mamico in sem bila predvsem zelo hvalezna , da je bil moj dojencek koncno zadosti zdrav in mocan, da so naju odpustili domov .

Danes pa , kot veliko starejsa zdravnica , zelo razumem kako pomembni so tisti trenutki in upam ,
da so se z novo porodnisnico v Izoli, spremenile ne samo kopalnice ampak tudi in predvsem odnosi do porodnic .
Katja