Aah – moji spomini na staro porodnisnico so kar malo mesani.

Ponavadi prevlada spomin na moje veselje in veselje cele druzine , ko sem odsla s sinom po destih dnevih koncno domov.

Ne morem pa pozabiti , kako sem prvic v zgodnji nosecnosti v tisti stari in umazani kopalnici bruhala , kako so me pustili samo v stari porodniski sobi , kako zelo zalostno sem bila , ko mi svojega novorojencka niso pustili imeti pri sebi ,…

O tem do sedaj nisem veliko govorila , ker se o tem pac ni govorilo ,
a zdaj , po celih 34 letih , ko se je nepricakovano ponudila prilika – so spomini in tista stara bolecina kar izbruhnili na dan.

Kot mlada zdravnica , sem verjetno zelo uspesno v sebi zatajila tisto mlado prestraseno mamico in sem bila predvsem zelo hvalezna , da je bil moj dojencek koncno zadosti zdrav in mocan, da so naju odpustili domov .

Danes pa , kot veliko starejsa zdravnica , zelo razumem kako pomembni so tisti trenutki in upam ,
da so se z novo porodnisnico v Izoli, spremenile ne samo kopalnice ampak tudi in predvsem odnosi do porodnic .
Katja

Ko sem leta 1994, 8.septembra rodila sina Sebastjana sem bila najbolj srečna in vesela na svetu. Vsi na oddelku so bili zelo prijazni in ustrežljivi.
Pohvale vsem, ki so takrat delali, z dr. Desingerjem na čelu, ki je bil pri porodu.
Lp Katjuša

Prelepi spomini,… Pa ne samo, da sem se rodila, da sem jaz rodila hčerkico in sina, kateri je bil prvi dojenček, ki je bil z mamico v sobi.
In teta je delala v laboratoriju, Mirjana F., tako da sem bila veliko tudi tam. Nepozabno