Žal jih nimam, sem bila premajhna.

Spomim me veze na mamo, ki je pripovedovala, ko je pričakovala mojo sestro, ki se je rodila konec aprila 1955. Zaradi nekoliko rizicne nosecnosti jo je ginekolog poslav v porodnišnico cel mesec prej. Na sredi atrija je bila velika cesnja, ki je ravno zacvetela, ko je prisla. Ko je odhajala pa so bile ze male cesnjice. Veliko simbolike ❤️

V bistvu sta se rodila moja brata dvojčka. Mama je skoraj celo nosečnost preležala v bolnici, ker je imela rizično nosečnost in zelo velik trebuh. Ultrazvoka takrat v boljišnici niso imeli, bitje srca pa je nakazovalo nekakšen šum in zdravniki so bili zaskrbljeni, če bo z otrokom vse, kot mora biti. Bili smo na obisku, mamo so izpustili domov za par dni, ko ji je odtekla voda. V bonišnico je srečno prispela po veliko dogodivščinah. V porodni sobi je končno na svet prijokal deček in doktor, mislim, da je bil Černe, se je odpravil iz porodne. Čez nekaj trenutkov je za njim zakričala babica, da bo pri gospe najbrž še en fantek, saj se posteljica ni izločila. In tako je 15 min kasneje na svet prišel še moj drugi zlati bratec. No pa ni bilo šuma, bila sta dva, katerima srček bije enako. Zapisala ponosna sestrica.

Večx sem bila hospitalizirana na pediatričnem oddelku. Lepi spomini me vežejo na to bolnico. Medicinske sestre so bile vedno prijazne. Najbolj se mi je utisnil v spomin navadni jogurt s sladkorjem za popoldansko malico.

Vedno sem bila ponosna, da sem se rodila v Kopru. Ob morju, v starem zgodovinskem poslopju…..