Službeno sem v porodnišnici vzdrževal telefonske naprave.Stanje teh je bilo zelo slabo (včasih sem moral povezati telefon celo na radiator).Osebje je bilo zelo prijazno in tudi zabavno.Kasneje sta se mi v tej porodnišnici rodila sin Gaša(1981) in hči Anka (1984).

Če ne bi bilo doktorja Kožarja, bi bili s hčerko mrtvi. Tako pa sva na srečlo, z njegovo hitro pomočjo, obe preživeli.

Rodila sem se deževnega jutra, 25.9.1963 ob 05.15 zjutraj. Še zdaj imam rada dež.

Leta 1987 pa sem postala prvič in edinič mati. 10.11.ob 15:00 uri sem v bolečinah rodila črnolasega sina Leota. Velik fant je bil in zato je bil kar težek porod. Tehtal je 4250g, v dolžino je meril 56cm. Ker je imel dolge in goste lase, so ga sestre frizirale. Vsakokrat, ko so dojenčke pripeljale na dojenje, je prišel z drugo frizuro in takoj je postal atrakcija v sobi! 😂Iz srca smo se nasmejale punk frizuri, pa polizani, kot jo je imel igralec Rodolfo Valentino…Bil je moja ljubezen na prvi pogled.💖Neprestano sem ga vohala in poljubljala. Dobila sem ogromno pisem in čestitk.
Leto kasneje sem zaradi hudega vnetja jajčnikov zopet pristala en teden v bolnišnici, na ginekološkem oddelku. Po začetni antibiotični terapiji se je vnetje umirilo. Kadilke smo šle v atrij pokadit cigareto in kot Indijanci puhale dim v zrak. Dr.Ogrinu ta prizor ni bil niti malo všeč – prijel je cev za zalivanje parka v atriju in nas je vse pošprical! Vreščale smo in se smejale ter se z mokrimi srajcami vrnile v sobe.🙈🙈

Na bolnišnico imam lep spomin. Veseli me, da se prenavlja in da bo prostor zopet zaživel potom različnih ddjavnosti. Ta stavba ima v srcih Koprčanov posebno mesto!

Spomnim se ,da se je leta 1993 rodil tam moj brat,in ko smo prisli na obisk.Ta porodnisnica je bila ena in edina zelo posebna in prelepa vseh teh casov.Skoda ,ker je ni vec ni.

V stari porodnišnici sem se rodila konec leta 1986 in avgusta 1987 bila na zdravljenju (meningitis)

Preden sem se jaz rodila je moja mama Tatjana Lazar bila zaposlena v bolnišnici Koper.Nato nadaljevala delo še v Izolski bolnišnici.
Leta 1985 sem se v Koprski porodnišnici rodila.
Ko sem dopolnila 5 let sem zbolela, ostati sem morala v bolnišnici.Bila sem zelo žalostna saj so se bližali prazniki.Večer pred božičem smo vsi otroci pogledali živ žav odajo in odhiteli spat.Zjutraj pa nas je čakalo darilo.Kot otroci smo bili zelo zelo firbčni kaj so ostali dobili.Tako kot mi otroci so bile tudi zaposlene vesele,saj so videle na naših obrazih nasmehe čeprau smo bili bolni.Po enem tednu so mi povedali,da če bo jutri vse ok grem domou, a ker sem že dva dni prej opazovala punčko in se ji prebližala v sobo sem dobila še njeno bolezen in sem morala bivanje podalšati še za deset dni.

Glede osebja lahko rečem,da so bili vsi zelo zelo prijazni do vseh otrok in obiskovalceu.

Meni so ostali zelo lepi spomini tudi na eno papigo, ki jo je imel nekdo iz sosednje staube na balkonu,saj je znala govoriti in zelo lepo peti.

Leta 1981 sem rodila dvojčici Marina in Aleksandra Stepančič

Leta 1995 sem tam rodila sina.
Lepi spomini